Ob zaključku konference – izjava za javnost

IZJAVA ZA JAVNOST

Ob zaključku konference Dnevi doktorskih študentov 2013: Bogatimo gospodarstvo

Društvo mladih raziskovalcev Slovenije je 24. in 25. aprila 2013 v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije v Ljubljani organiziralo Dneve doktorskih študentov 2013: Bogatimo gospodastvo.

Prvi dan konference so namenili razpravi o pomenu sodelovanja akademske sfere z gospodarstvom in obratno. Izkušnje in poglede je z več kot 110 udeleženci delilo 31 uglednih gostov iz gospodarstva in akademske sfere. Zelo pogosto slišimo frazo “na mladih svet stoji”, pa vendar je potencial mladih intelektualcev v Sloveniji zelo slabo izkoriščen. Miha Rihar, predsednik Društva mladih raziskovalcev Slovenije, je v svojem govoru izpostavil, da so podatki, ki govorijo o brezposelnosti doktorjev znanosti alarmantni, saj je od leta 2005 dalje število brezposelnih doktorjev znanosti zraslo za 430 odstotkov, v istem obdobju pa se je število vseh brezposelnih povečalo za 28 odstotkov. Število brezposelnih doktorjev znanosti v omenjenem obdobju nepretrgoma raste, v zadnjih letih pa se veča vse hitreje.

Dr. Radovan Stanislav Pejovnik, rektor Univerze v Ljubljani, je v svojem nagovoru udeležencem potrdil, da svet vsekakor stoji na mladih, vendar je za njihovo delovanje potrebno zagotoviti primerno in spodbudno okolje. Predstavniki univerz so se strinjali z oceno doktorskih študentov, da je v Sloveniji le okrog 30 podjetij, ki lahko zaposlijo večje število doktorjev znanosti.

Udeleženci so skupaj z gosti konference ugotavljali, da v Sloveniji primanjkuje miselnosti, ki bi bodoče doktorande napeljevala k zaposlovanju v gospodarstvu, 80 % se jih namreč zaposli v javnem sektorju. V tujini je praksa ravno nasprotna in mladi najvišje izobraženi intelektualci gospodarstvo ‘bogatijo’ oziroma mu dvigujejo dodano vrednost.

V Društvu mladih raziskovalcev menijo, da so nujni ukrepi, ki bi spodbudili gospodarstvo k zaposlovanju najvišje izobraženih strokovnjakov ter vzpostavitvi okolja, ki bi mlade motiviralo ne zgolj za iskanje temveč tudi za ustvarjanje delovnih mest. Na tem mestu pa so se sogovorniki strinjali, da bi bilo potrebno izobraževalni sistem naravnati tako, da bi mlade že v času študija spodbujal k podjetništvu ter zgodnjem načrtovanju karierne poti.

Na dogodku so prisostvovali tudi predstavniki spin-out podjetij (med drugim Animacel d.o.o., Envit d.o.o.), ki so predstavili svoje uspešne zgodbe. Toda kako jih prepoznati? Kot se je na izjavo moderatorja okrogle mize odzval dr. Štefan Furlan, s sicer mladega podjetja Optilab d.o.o., je kot uspeh mogoče šteti tudi, ko te nekdo označi za prepoznavno podjetje, ker to pomeni, da delaš dobro. Vsi predstavniki spin-out podjetij, ki so bili pred nekaj leti tudi sami doktorski študentje izpostavljajo, da jim brez tesnega sodelovanja z mentorjem zagon podjetja ne bi uspel.

Predstavniki podjetij, ki zaposlujejo doktorje znanosti so kot ključne kompetence doktorjev znanosti izpostavili: inovativnost, samoiniciativnost, samostojnost pri delu, na nekem ozkem področju sicer zelo globoko znanje, vendar pa hkrati tudi široko razumevanje svojega primarnega področja. Presenetljivo so se vsi gostje strinjali, da pri zaposlovanju mladih bistveno bolj cenijo hiter in uspešen študij ter druge študijske ali raziskovalne uspehe kot delovne izkušnje pridobljene v času študija zaradi katerih bi trpel sam študij.

Drugi dan konference je bil poudarek na samostojni podjetniški poti mladih  doktorjev znanosti. Predstavila so se podjetja, katerih ustanovitelji so doktorji znanosti, strinjajo pa se, da bi bila potrebna debirokratizacija postopkov povezanih z vzpostavljanjem dolgoročnejših sodelovanj, izpolnjevanje razpisne dokumentacije, saj sama prijava na razpise od podjetij zahteva velik časovni in kadrovski vložek. Dr. Mark Umberger, s podjetja Entia d.o.o., je udeležencem svetoval, da naj pri ustvarjanju podjetja gledajo širše, kar pomeni, da naj se ne osredotočajo zgolj na razvoj, ampak tudi prodajo in samo izvedbo.

O tem, kako ustanoviti visokotehnološko ali raziskovalno naravnano podjetje, ki ustvarja visoko dodano vrednost, so udeleženci konference podrobneje razpravljali s predstavniki podjetij Efos d.o.o., Optomotive d.o.o., Zemanta d.o.o., Hekovnik in nekaterimi drugimi. Eden izmed udeležencev okrogle mize “Načini pridobivanja finančnih sredstev za zagon podjetja” je v svojem nagovoru izpostavil, da imajo ljudje veliko idej, vendar jih ne testirajo na trgu. Doktorji znanosti z ustanovitvijo inovativnih podjetij lahko pomembno vplivajo na razvoj in krepitev gospodarstva. Taka podjetja so običajno visokotehnološko ali raziskovalno usmerjena, ustvarjajo visoko dodano vrednost ter zaposlujejo velik delež doktorjev znanosti.

Izziv, ki ga predstavlja takšna konferenca je spodbuditi mentorje na fakultetah in gospodarstvenike, da v doktorskih študentih prepoznajo potencial, ki ga ti lahko doprinesejo k razvoju inovativnih pristopov reševanja problemov, s katerimi se sooča gospodarstvo in družba nasploh.

 

Comments are closed.